Koronavirus 2020

Proti korona paket "PKP7"

Tina Remec Podjed Tina Remec PodjedTina Remec Podjed

Državni zbor RS je 29. decembra 2020 sprejel #PKP7 oziroma Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE). Novosti so ukrepi za zaščito delovnih mest ter pomoč gospodarstvu.

1. DELNO KRITJE FIKSNIH STROŠKOV (9. člen)

Maksimalna višina delnega kritja fiksnih stroškov, ki ga je sicer uvedel #PKP6, se za upravičence po novem določa po naslednjih kriterijih:

  • 1.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,

  • 2.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
  • 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom.

2. [ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH] -  ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI, ČE DELAVEC IZPOLNJUJE POGOJE ZA PRIDOBITEV STAROSTNE POKOJNINE (21. člen)

Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, bo lahko delodajalec odpovedal delovno razmerje brez navedbe utemeljenega razloga in z odpovednim rokom 60 dni, v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi (PoZ) na podlagi omenjene interventne določbe ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih.

3. PODALJŠANJE UKREPA SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA (25.-28. člen)

Delodajalec posameznemu delavcu, lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021. Vlogo za dodelitev subvencije je v roku iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE mogoče vložiti najpozneje do 10. junija 2021. Delodajalec priloži tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače.

4. [ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH] – PORABA LETNEGA DOPUSTA ZA LETO 2020  (54. člen)

Delavec, ki zaradi epidemije Covid -19 ni mogel porabiti ima pravico izrabiti ves letni dopust za leto 2019, ki ni bil izrabljen v letu 2020, do 28. februarja 2021. Letni dopust za leto 2020 pa ima pravico izrabiti do 31. decembra 2021.

5. ZAKON O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU (56.- 57. člen)

Ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep velja do 31. marca 2021, razen če ni izgledov, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila. Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša za najdalj šest mesecev

 Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne morejo pravočasno izvesti dejanj in ukrepov finančnega prestrukturiranja iz 36. in 37. člena ZFPPIPP, jih morajo začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po preklicu epidemije.

Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP je obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep se uporablja v stečajnem postopku, ki je uveden na predlog upnika najpozneje do 31. marca 2021. Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša za najdalj šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da predloži dokaze, da je odpravil insolventnost z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ali z zadostnim obsegom poslovanja.

Šteje se, da je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije, če dolžnik opravlja dejavnost, za katero je bilo s predpisom vlade ali ministra ali predpisom lokalne skupnosti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če dolžnik na dan 31. decembra 2019 ni bil insolventen.

Če sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja v skladu s tem členom, izvršilno sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo za to obdobje.

6. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA - KRIZNI DODATEK (85. člen)

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Če delavec ne dela cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka.

Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu, delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek iz prvega odstavka tega člena. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021.

7. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU GOSPODARSTVA (103. -105. člen)

Likvidnostna sredstva za podjetja za izvajanje finančnih produktov v višini 90 mio eurov se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.

Sredstva za garancije za bančne kredite finančna sredstva za izvajanje ukrepa se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije v višini 30 mio eurov in so namenjena oblikovanju rezervnega sklada, iz katerega se krije izguba v obliki unovčene garancije, zniževanju bančnih stroškov in upravljavski proviziji Javnega Sklada Republike Slovenije za podjetništvo.

Poroštvo SID banki za prvo izgubo posojilnega sklada finančnega inženiringa na področju turizma

Republika Slovenija s tem zakonom kot porok jamči SID banki za prednostno kritje primanjkljaja iz naslova upravičenih stroškov ukrepa finančnega inženiringa v višini 100 milijonov evrov. Ukrep finančnega inženiringa se izvaja 12 let in se vzpostavi s pogodbo, sklenjeno med ministrstvom, pristojnim za gospodarski razvoj in tehnologijo, in SID banko v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega zakona. Primanjkljaj iz prvega stavka tega odstavka se ugotavlja ob likvidaciji ukrepa, pri čemer likvidacijski obračun potrjuje ministrstvo.

8. POMOČ ZA IZVEDBO ANTIGENSKIH HITRIH TESTOV NA VIRUS (106. člen)

Upravičenec do pomoči za izvedbo antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2 je pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga.

Upravičenec je upravičen do pomoči za izvedbo hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge.

Do pomoči za izvedbo hitrih testov ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti ali druge denarne davčne obveznosti v višini, večji od 5.000 eurov.

Za izplačilo pomoči za izvedbo hitrih testov upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, da je oseba, ki jo opredeljuje prejšnji člen. FURS izplača pomoč v enkratnem znesku.

9. ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU NAJEMNIH RAZMERIJ POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV (117. člen)

Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:

  • ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom 8 dni;
  • zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
  • zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s tem zakonom.

Ukrepi veljajo do 30. junija 2021. Vlada jih lahko podaljša za najdalj šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vir: Uradni List.