• Vnesite svoje podatke
  • *
  • *
  • *
Davčne novice 2019

Predvidene DDV spremembe v 2020

AnonymAnonym

Dinamika oblikovanja sistema DDV na ravni Evropske unije se nadaljuje, čemur mora slediti tudi Slovenija in zagotavljati tekoči prenos novih pravil v nacionalni pravni red. Evropska unija namreč stremi k oblikovanju končnega sistema DDV. Takšnega, ki ne bo vseboval pomanjkljivosti, kot jih ima obstoječi, zato postopno uvaja spremembe in dopolnitve pravil. V sklopu tega je bilo nedavno sprejetih kar nekaj novih predpisov. Najbolj gre izpostaviti uvedbo pričakovanih hitrih rešitev na področju intrakomunitarnih dobav blaga. Sledi uvedba novih pravil glede stopenj DDV, ki se uporabijo za knjige, časopise in periodične publikacije, ter vključitev dveh italijanskih enklav v pravila DDV, ki veljajo za Evropsko unijo. Implementacija naštetih novosti v slovenski pravni red je napovedana s predlogom novele ZDDV-1K. V njem so zajete tudi druge rešitve, predlagane na lokalni ravni.


Cilj in glavni namen sprememb

Cilj predloga zakona je uskladitev ZDDV-1 z:

  • Direktivo Sveta (EU) 2018/1910 glede posebne ureditve skladiščenja na odpoklic in zaporednih dobav,
  • Direktivo Sveta (EU) 2018/1713, v zvezi z uveljavitvijo možnosti uporabe nižje stopnje DDV za elektronske dobave publikacij, in
  • Direktivo Sveta (EU) 2019/475 glede vključitve italijanske občine Campione d'Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v območje Unije v ozemeljsko uporabo Direktive 2008/118/ES

Glavni namen sprememb je urediti štiri področja pri dobavah blaga med državami članicami, ki so doslej veljala kot kritična na ravni Evropske unije (''EU''), saj se nacionalna pravila med seboj razlikujejo. Z Direktivo Sveta (EU) 2018/1910 in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2018/1912 naj bi se zagotovila večja pravna varnost davčnih zavezancev ter poenotilo izvajanje Direktive 2006/112/ES (''direktiva DDV'') v državah članicah, s tem pa poenostavilo poslovanje davčnih zavezancev ter preprečilo morebitne primere izogibanja plačilu davka ali primere dvojnega plačila davka v dveh ali več državah članicah za isto transakcijo. Namen je torej izboljšati usklajenost nacionalnih pravil na ravni EU na naslednjih področjih.

Poglavitne spremembe

  1. Poudarek na prejemnikovi identifikacijski številki za DDV

Predlagana je sprememba 1. odstavka 46. člena ZDDV-1, ki ureja oprostitev intrakomunitarne dobave blaga, na način, da se jasneje določijo vsebinski pogoji za uveljavitev te oprostitve. K obstoječemu pogoju glede prevoza blaga iz Slovenije v drugo državo članico se kot dodatni vsebinski pogoj določi, da mora prejemnik blaga dobavitelju predložiti identifikacijsko številko za DDV iz države članice, ki ni država, v kateri se začne odpošiljanje blaga. Doslej je bil to le formalni pogoj. Poleg tega se predlaga obveznost dobavitelja, da podatke o prejemniku vključi v svoje rekapitulacijsko poročilo.

  1. Poenotenje pravil pri zaporednih oziroma verižnih dobavah blaga v skladu s sodno prakso Sodišča EU

V slovensko zakonodajo se predlaga prenos enotnega pravila, ki temelji na uveljavljeni sodni praksi Sodišča EU in bo veljajo po vsej EU. Po novem se bo prevoz smel pripisati zgolj eni dobavi v verigi in samo ta dobava se lahko obravnava kot oproščena dobava, vse ostale dobave se za namene določitve kraja obdavčitve obravnavajo kot dobave brez prevoza.

V skladu s predlaganim novim pravilom se bo za dobavo s prevozom štela le dobava dobavitelja njegovemu prvemu pogodbenemu partnerju (vmesnemu subjektu), razen če bo vmesni subjekt dobavitelju predložil DDV identifikacijsko številko države, iz katere se blago odpošilja. V tem primeru bo prva dobava obravnavana kot dobava brez prevoza v državi članici, kjer se blago nahaja, ko se pošiljanje začne, druga dobava končnemu prejemniku pa se obravnava kot dobava blaga s prevozom.

  1. Poenotenje in poenostavitev pravil obdavčevanja pri prenosu blaga iz ene države v drugo zaradi skladiščenja na odpoklic ''call-off stock''

V vseh državah članicah se enotno omogoči, da se v zvezi s prenosom blaga v skladišče v drugo državo članico šteje, da je dobava opravljena šele takrat, ko je blago dejansko dobavljeno prejemniku, vendar le v primeru, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Če je prejemnik blaga dobavitelju znan že v trenutku odpreme blaga iz njegove države članice in je prejemnik v svoji državi članici identificiran za namene DDV, hkrati pa so izpolnjeni vsi pogoji glede evidentiranja takšnega prenosa blaga, se bo štelo, da je dobava opravljena šele takrat, ko bo blago dejansko iz skladišča dobavljeno prejemniku blaga. Blago mora biti dobavljeno najpozneje v roku 12 mesecev po tem, ko je bilo odpremljeno iz države članice, kjer je dobavitelj identificiran za namene DDV.

Tako bo dobavitelj iz prve države članice opravil oproščeno dobavo hkrati, ko bo prejemnik evidentiral pridobitev blaga iz druge države članice. Identifikacija dobavitelja za DDV v državi članici, kjer je skladišče, pa ne bo potrebna.

  1. Določiti skupne kriterije za dokazovanje dobave blaga v drugo državo članico

Kot že omenjeno je eden od pogojev za oprostitev dobave blaga v drugo državo članico tudi ta, da mora biti blago odposlano ali odpeljano iz ene države članice v drugo. Ta pogoj bo od 1. januarja 2020 podrobneje opredeljen in harmoniziran v vseh državah članicah s 45a členom Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2018/1912. V tem členu so opredeljeni primeri, kdaj se v primeru uporabe oprostitve za intrakomunitarno dobavo blaga domneva, da je blago odposlano ali odpeljano iz države članice v namembni kraj zunaj njenega ozemlja, vendar znotraj Skupnosti. Predvideno je tudi, da lahko davčni organ domnevo izpodbija.

Natančneje so predpisana tudi dokazila o odpošiljanju ali prevozu blaga.

Navedene določbe se uporabljajo tudi v primeru dokazovanja, da je uvoženo blago namenjeno v drugo državo članico (carinski postopek 42 in 63).

Druge spremembe

Vključitev italijanske občine Campione d'Italia in italijanskih voda Luganskega jezera v carinsko območje Unije in v ozemeljsko uporabo Direktive 2008/118/ES

Od 1. januarja 2020 bosta v skladu z novo Direktivo Sveta (EU) 2019/475 obe italijanski enklavi na ozemlju Švice vključeni v carinsko območje Unije in v ozemeljsko uporabo splošnega režima za trošarino (Direktiva 2008/118/ES), medtem ko bosta za namene DDV še vedno izključeni iz področja uporabe direktive DDV.

Uskladitev oprostitve DDV v zvezi z obravnavo RTV prispevka na podlagi sodne prakse Sodišča EU

S predlogom novele se v skladu s sodno prakso Sodišča EU uskladitev opravi na način, da prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti, razen tržnih, ki se opravljajo kot javna služba na področju radijske in televizijske dejavnosti po zakonu, ki ureja RTV Slovenije, ne predstavlja plačila za opravljeno storitev in zato tudi ni predmet obdavčitve z DDV.

Uvedba nižje stopnje DDV za elektronsko dobavljene publikacije

Z novelo ZDDV-1K se predlaga implementacija ureditve, v skladu s katero se nižje stopnje DDV lahko uporabljajo za dobave knjig, časopisov in periodičnih publikacij, ne glede na to, ali so dobavljene na fizičnih nosilcih ali v elektronski obliki.

Obvezno letno poročanje o prodajah na daljavo

S predlogom novele je predvidena uzakonitev obveznosti tozadevnega poročanja davčnemu organu in globa za davčni prekršek v primeru neizpolnjevanja.

Obvezna predložitev obrazca za pridobitev prevoznega sredstva iz druge države članice

Z novim členom v ZDDV-1 se predlaga obvezna predložitev obrazca za prijavo pridobitve prevoznega sredstva iz druge države članice, ki je predmet obdavčitve z DDV v Sloveniji (obrazec DDV-PPS). V primeru kršitve se predlaga tudi globa.

Nov primer, ko davčnemu zavezancu ni treba opraviti popravka odbitka DDV

V skladu s predlogom novele popravek DDV v primeru tatvine premoženja ne bo več potreben.

Prenova kazenskih določb

V luči zagotavljanja enakopravne obravnave zavezancev oziroma storilcev prekrškov po različnih davčnih zakonih se predlaga uskladitev kazenskih določb med ZDDV-1 in drugimi davčnimi predpisi, tako glede višine zagrožene globe, kot tudi glede opredelitve, kateri prekrški sodijo med hujše in kateri ne.

Veljavnost in uporaba

Petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se bo začel s 1. januarjem 2020.