Obračun plač 2020

Predlog 2. proti Koronskega paketa (PKP2)

Tina Remec Podjed Tina Remec PodjedTina Remec Podjed

Vlada RS je sprejela Predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19

Cilji predloga zakona so torej olajšati položaj gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi, preprečiti hujšo gospodarsko škodo, ohraniti delovna mesta v gospodarskih družbah, zagotavljanje zadostne srednjeročne likvidnosti v bančnem sistemu in optimizacija izrabe sicer že v veliki meri uporabljenega fiskalnega prostora proračuna Republike Slovenije. Za oživitev proizvodnje pa bodo potrebni dodatni finančni instrumenti, zlasti v obliki dodatnih poroštev Republike Slovenije za najem bančnih kreditov.

Višina posameznega poroštva za kredite, ročnost katerih ne bo smela presegati 5 let, odobrene po 12. marca 2020 in najkasneje do 31. decembra 2020, bo znašala 70 % glavnice kredita, danega veliki družbi ter 80 % glavnice kredita, danega mikro, majhnemu ali srednje velikemu podjetju. Skupni znesek izdanih poroštev Republike Slovenije po tem zakonu ne sme presegati dveh milijard evrov.

Na seji Vlade je bil sprejet tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki dodatno opredeljuje nekatere nejasnosti, ki so se v zvezi z ZIUZEOP pojavile v praksi.

Z novelo zakona se na novo uveljavlja dodatna olajšava za donacije, namenjene odpravi posledic epidemije COVID-19, in sicer za celoten znesek izplačil, izplačanih od 13. marca 2020 dalje na poseben transakcijski račun Republike Slovenije (ali druge države članice EU). Donacija se lahko uveljavlja največ do višine davčne osnove.

Z novelo zakona predlaga tudi začasni ukrep z veljavnostjo od vključno 13. marca 2020 do vključno 31. julija 2020 oprostitve plačila DDV za zaščitne in medicinske opreme.

V skladu s pravili Začasnega okvirja za ukrepe državne pomoči, se dopolnjujejo tudi določila glede poroštva na odlog kreditov pri bankah in hranilnicah. Poleg tega se rok za posredovanje zahteve banke za izpolnitev poroštvene obveznosti iz šestih mesecev spremeni na 12 mesecev. Tako osnovni zakon, kot tudi novela, sta po svoji naravi začasna, saj urejata vsebino, povezano z virusom (COVID-19). Ukrepi so tako določeni z veljavnostjo do 31. maja 2020, pri čemer pa se veljavnost ukrepov podaljša za 30 dni, če epidemija do 15. maja 2020 ne bo preklicana.

Povzetek nekaterih predlaganih sprememb PKP1

Do povračila nadomestila za delavce na čakanju so sedaj upravičeni tudi:

  • delodajalci, ki so se jim povprečni mesečni prihodki v tem letu zaradi epidemije znižali za 10 % ali več v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2019 (do sedaj je veljalo 20%);
  • delodajalci, ki opravljajo finančno in zavarovalniško dejavnost in po SKD spadajo v skupino K, če imajo manj kot 10 zaposlenih;
  • če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 in to od 1. januarjem 2020 do 12. marca 2020.

Predlog zakona, ki po vsebini predstavlja začasni ukrep in upošteva načelo čim manjšega posega v veljavne sistemske rešitve, bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, ta predlog zakona bo predložen v sprejetje in obravnavo Državnem zboru po nujnem postopku in bo obravnavan v torek 28. aprila 2020.

Po novem predlogu je iz 99. člena ZIUZEOP izvzet 33. člen ZIUZEOP, kar pomeni, da morajo delodajalci, katerih zaposleni delajo ves čas epidemije, zaposlenim izplačati krizni dodatek, hkrati pa so oproščeni vseh prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V primeru, da bo od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, pa o tem po novem ne bo potrebno seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije in ne bo potrebno po novem prejeta sredstva vrniti. Enako velja za delodajalce, ki bodo zahtevali povračilo nadomestila plače zaradi višje sile. Določilo glede vračanja prejetih sredstev skupaj z zamudnimi obrestmi pa vseeno ostaja za tista podjetja, ki bodo uveljavljala povračilo nadomestila plače za čakanje na delo in oprostitev plačila prispevkov za čas čakanja na delo (28. člen ZIUZEOP) ter za oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe, verske uslužbence, družbenike in kmete (38.člen ZIUZEOP).