• Vnesite svoje podatke
  • *
  • *
  • *
Koronavirus 2020

PKP5 – Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)

Tina Remec Podjed Tina Remec PodjedTina Remec Podjed

V petek 23.10.2020 je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), ki prinaša naslednje novosti:

I. Povračilo nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva (57.  – 67. Člen)

II. Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (68.- 78. Člen)

III. Možnost podaljšanja ukrepa skrajšanja delovnega časa (6. člen)

IV. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (88.- 92. Člen)

V. Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nemožnosti in opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka (93. – 97. Člen)

VI. Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni (20.člen)

VII. Testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, ne štejejo za boniteto delavcev (33. člen)

I. Povračilo nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile obveznosti varstva otrok (57.  67. Člen)

  1. Ta ukrep velja v primeru odrejene karantene: od 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 ter Višje sile: od 1. 9. 2020 – 31. 12. 2020, z možnostjo podaljšanja za šest mesecev.
  1. Višina nadomestila:

Višina nadomestila plače v primeru višje sile znaša 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni (137/7 ZDR-1), v primeru nadomestila plače zaradi odrejene karantene pa je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni in znaša:

  • 100% nadomestilo plače, ki bi jo prejel, če bi delal,  pripada delavcu, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela (na delovnem mestu);
  • 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni (137/7 ZDR-1) čas pripada delavcu, ki je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ter delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela;
  • 50% plače, ki bi jo prejel, če bi delal in ne manj kot 70% minimalne plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in je delodajalcu najmanj en dan pred odhodom predložil pisno izjavo, da odhaja v državo na rdečem seznamu iz naslova naslednjih osebnih okoliščin; smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja), rojstvo otroka, vabila na sodišče.
  • 0% nadomestila plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in ne uveljavlja izjem.

Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravice do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.

V zakonu se ponovno uvaja pravica do povračila izplačanih nadomestil plač zaradi varstva otroka upoštevajoč njegovo starost in druge okoliščine oz. zaradi višje sile. Za otroka se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Delodajalci morajo opravičeno odsotnost z dela presojati na podlagi elementov, ki veljajo za višjo silo: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka, neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. V okviru teh elementov je potrebna presoja možnosti varstva s strani drugega starša, možnost drugačne razporeditve delovnega časa.

Delavec mora najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga odsotnosti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Delodajalec za namen povračila nadomestila potrebuje izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (138. člen ZDR-1). Skladno s tem ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 7. odst. 137. člena ZDR-1 (enaka osnova kot za letni dopust ipd.).

Nadomestilo plače delavec prejema za obdobje, za katero je otroku odrejena karantena oz. dokler so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo njegovo odsotnost.

Delodajalec lahko uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil (bruto I) pri Zavodu za zaposlovanje RS v:

  • 8 dneh od uveljavitve zakona, za odsotnosti od 1.9.2020 do uveljavitve PKP5
  • 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca za odsotnosti po uveljavitvi PKP5.

Dolžnost delavca je da  v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni in o razlogih zanjo, v 3 delovnih dneh od prejema odločbe o karanteni le-to posredovati delodajalcu in v  3 delovnih dneh od nastanka razloga obvestiti delodajalca o odsotnosti z dela zaradi višje sile.

  1. Upravičeni delodajalci:

Delodajalci bodo lahko uveljavljali pravico do povračila izplačanih nadomestil za čas odrejene karantene za delavce, ki ne bodo zmožni opravljati dela zaradi višje sile (posledica obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole) ali ki jim ne bodo mogli organizirati dela na domu in za delavce.

Delodajalec je dolžan v obdobju prejemanja povračila izplačanih plač delavcem izplačevati neto nadomestila plače in prispevke za vsa obvezna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

  1. Postopek uveljavljanja povračila

1. Oddaja vloge na ZRSZ (v 8 dneh od uveljavitve zakona, če uveljavlja pravico do povračila za čas pred uveljavitvijo oziroma v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca)

2.  Na podlagi odločbe o priznanju pravice se z ZRSZ sklene pogodba o povračilu

3. Oddaja zahtevka

Nova definicija karantene; Karantena na domu je ukrep, s katerim NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo iz prvega odstavka tega člena v samoosamitev na naslovu bivanja z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Osebo z navodilom, ki ga pripravi NIJZ, seznanita glede namena in načina izvajanja karantene na domu. NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo v karanteno (do zdaj Ministrstvo za zdravje). Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva NIJZ oziroma Policija tej osebi izroči potrdilo o napotitvi v karanteno na domu neposredno ali pa ga posreduje po elektronski ali navadni pošti v 72 urah. 

II. Ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo (68.- 78. Člen)

  1. Ukrep velja do 31. 12. 2020, z možnostjo podaljšanja do za šest mesecev.
  1. Upravičeni delodajalec

Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki (Prihodki iz tega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju) v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Upravičene so tudi humanitarne in invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogoja upada prihodkov.Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

  • Nadomestilo plače znaša 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača.
  • Povračilo nadomestila plače delodajalcu

Delodajalec je upravičen do delnega povračila v višini 80% izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 eur (bruto I). Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Delodajalec ni upravičen do povračil če:

  • ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.
  • če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.
  • če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.

Obveznosti delodajalca

  • v obdobju prejemanja povračil izplačevati nadomestila plače
  • ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju
  • predhodno obvestiti ZRSZ, če delavca pozove na delo

Vračilo prejetih povračil

  • kršitev obveznosti delodajalca
  • če začne postopek likvidacije, po zakonu, ki ureja gospodarske družbe v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev (za enako obdobje)

Odpuščanje delavcev

V obdobju prejemanja delnega povračila ne sme pričeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen v primeru da je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 13. 3 . 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila po ZIUZEOP, ZIUOOPE, ZIUPDV ali tem zakonu.

Postopek uveljavljanja povračila

1. Oddaja vloge na ZRSZ (v 8 dneh od uveljavitve zakona za delavce napotene na čakanje pred uveljavitvijo zakona oziroma v 8 dneh od napotitve na čakanje)

2.  ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh s sklepom

3. Oddaja zahtevka

III.  Možnost podaljšanja ukrepa skrajšanja delovnega časa (6. člen)

Ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa Vlada RS s sklepom, ki ga izda najpozneje do 20. decembra 2020, podaljša za največ šest mesecev, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021, pod pogojem, da bo Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1) podaljšan v leto 2021.

IV. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (MTD) (88.- 92. Člen)

  1. Ukrep velja: od 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020, z možnostjo podaljšanja za šest mesecev.
  2. Upravičenec

Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve tega zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19, in sicer:

- samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (zavarovalna osnova 005),

- družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba,

- kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Do temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.

Do pomoči so upravičeni tisti, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. 8. 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč. Med prihodke se vštevajo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

  1. Višina

Izredna pomoč znaša 1.100 eur/mesec, 700 eur/mesec za samozaposlene v kulturi in 940 eur/mesec za kmete.

Če upravičenec v zavarovanje ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas je upravičen do sorazmernega zneska glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa.

Če je oseba zakona upravičena do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za isto obdobje ni upravičena do povrnitve izgubljenega dohodka.

Temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (izvzema se iz davčne osnove).

  1. Postopek vložitve MTD

Oddaja vloge preko e-Davkov za mesec;

Oktober, vložitev do 31.10.2020, nakazilo 10.11.2020,

November, vložitev do 30.11.2020, nakazilo 10.12.2020,

December, vložitev  do  31.12.2020, nakazilo 10.01.2021.

Če upravičenec poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.

4. Vračilo

  1. Če je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, morajo upravičenci o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva morajo vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
  2. Neizpolnjevanje pogoja upada prihodkov – obvestiti FURS najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za leto 2020. Pomoč je potrebno vrniti v roku 30 dni po vročitvi odločbe. Po poteku tega roka se obračunajo zakonske zamudne obresti.

Če upravičenec vrne temeljni dohodek in ni oddal vloge za delno povrnjen izgubljeni dohodek (karantena in višja sila), lahko vlogo odda v 30 dneh od vračila temeljnega dohodka. FURS izplača delno povrnjen izgubljeni dohodek v 15 dneh od prejema vloge.

V.  Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domu ali nemožnosti in opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka (93. – 97. Člen)

  1. Ukrep velja do 31. 12. 2020, z možnostjo podaljšanja za šest mesecev. 
  2. Upravičenec

Upravičenec za delno povrnjen izgubljen dohodek , ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:

- samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (zavarovalna osnova 005),

- družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba,

- kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.

Višja sila: pravica do povračila izplačanih nadomestil plač zaradi varstva otroka upoštevajoč njegovo starost in druge okoliščine oz. zaradi višje sile. Za otroka se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Karantena: če je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ali če mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo.

  1. Višina povrnjenega izgubljenega dohodka

250 eur za vsako odrejeno karanteno ali za čas višje sile, vendar ne več kot 250 eur za 10 dni, 500 eur za 20 dni in 750 eur v enem mesecu.

Delno povrnjen izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (izvzema se iz davčne osnove).

MTD in povrnitev izgubljenega dohodka se med seboj za isto obdobje izključujeta.

  1. Uveljavljanje

Vloga oddana preko e-Davkov do 30 dneh po odrejeni karanteni ali razlogu za višjo silo in najkasneje do 31. 12. 2020.  FURS izvede nakazilo do 10. v mesecu za vloge oddane v preteklem mesecu.

VI. Kratkotrajna odsotnost zaradi bolezni (20.člen)

Ukrep velja do 31. 12. 2020, z možnostjo podaljšanja za šest mesecev.

Odsotnost z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne delovne dni v kosu in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

Delavec o vsakokratni kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja.

Višina nadomestila delavcu: 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.

Povračilo delodajalcu: nadomestilo krije ZZZS. Vlogo je potrebno oddati na ZZZS najpozneje 3 mesecu po preteku ukrepa.

VII. testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, ne štejejo za boniteto delavcev

Ukrep velja do 30. 6. 2021, z možnostjo podaljšanja za šest mesecev.

Ne glede na 39. člen ZDoh-2 se plačila delodajalca za testiranje delojemalcev na SARS-CoV-2, na katera jih napoti delodajalec, ne štejejo za boniteto

Zakon je stopil v veljavo s 24.10.2020. Vir: Uradni list. V primeru dodatnih vprašanj, smo vam z veseljem na voljo.