BREXIT

Izstop Združenega Kraljestva iz EU

Dean Košar Dean KošarDean Košar

Usoda »Brexita« sicer še ni zapečatena, pa vendar se 29. marec 2019 (predvideni izstop) neomajno bliža. Z izstopom bo Združeno kraljestvo postalo tretja država, zato bodo za pretok blaga in storitev med EU in Združenim kraljestvom začela veljati pravila, ki veljajo za tretje države. V primeru, da bo med Združenim kraljestvom in EU sklenjen dogovor o izstopu, bo nastopilo prehodno obdobje, v katerem bo še naprej veljal prost pretok blaga in storitev.

Namen in cilj novele ZDDV-1K

29. marca 2017 je Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (ZK) podalo uradno obvestilo o svojem izstopu iz Evropske Unije (EU). Dve leti po uradnem obvestilu, 29. marca 2019, naj bi ZK tudi dejansko izstopilo iz EU in s tem z vidika EU postalo tretja država. V fazi dogovora je sicer še vedno možnost preložitve Brexita do 30. junija 2019. Posledice izstopa bodo odvisne od tega, ali bo ZK izstopilo iz EU brez dogovora ali z dogovorom.

V primeru, da bo ZK iz EU izstopilo brez dogovora, bo ZK z izstopom nemudoma postalo tretja država in se bodo zanj s 30. marcem 2019 začela uporabljati pravila, ki veljajo za tretje države. V primeru, da bo med ZK in EU dogovorjeno prehodno obdobje, bodo od 30. marca 2019 do konca leta 2020 za ZK še naprej veljala nekatera pravila enotnega trga in carinske unije, kar pomeni, da bo do konca prehodnega obdobja še naprej veljal prost pretok blaga in storitev med EU in ZK.

Izstop ZK iz EU bo vplival na področje carin, posrednih davkov ter prepovedi in omejitev.

Področje carin

Z izstopom iz EU bo ZK postalo tretja država. Od trenutka izstopa se za ZK ne bodo več uporabljala pravila EU na področju carin. Blago vneseno iz ZK na carinsko območje EU in blago izneseno iz carinskega območja EU v ZK, se bo obravnavalo kot uvoz in izvoz ter bo predmet carinskega nadzora, carinske kontrole in ustreznih dajatev. Ob uvozu in izvozu bo potrebno vložiti carinsko deklaracijo. Skladno z Direktivo o DDV se bo od uvoza obračunaval DDV, medtem ko bo izvoz oproščen DDV.

Dovoljenja pooblaščenih gospodarskih subjektov (AEO) in druga dovoljenja za carinske poenostavitve, ki jih izdajo carinski organi ZK, od izstopa dalje na carinskem območju EU ne bodo več veljavna.

Sproščanje v prost promet po postopkih 42 in 63

Ker bo ZK iz vidika EU postala tretja država, za blago,  namenjeno iz EU v ZK, ne bo več mogoče uporabljati postopkov 42 in 63.

Uvozniki iz ZK, ki uvažajo blago v Sloveniji po postopkih 42 in 63 bodo za odobritev omenjenih postopkov morali imeti slovensko identifikacijsko številko za DDV ter imenovati davčnega zastopnika v Sloveniji. Do zdaj so kot uvozniki iz druge države članice EU imeli možnost izbire med pridobitvijo slovenske identifikacijske številke za DDV ali imenovanjem davčnega zastopnika v Sloveniji. Ker možnost izbire velja samo za uvoznike iz držav članic EU, ne pa tudi za tretje države, bodo uvozniki iz ZK od izstopa dalje za uporabo postopka 42 ali 63 morali kumulativno izpolnjevati oba pogoja.

Imenovanje davčnega zastopnika za davčnega zavezanca iz tretje države ni enako imenovanju davčnega zastopnika za davčnega zavezanca iz druge države članice EU. Morebitno veljavno davčno zastopanje za postopek 42 in 63 za davčnega zavezanca iz ZK po izstopu ZK iz EU ne bo več veljavno. Davčni zavezanci iz ZK bodo morali imenovati novega davčnega zastopnika po postopku, ki velja za zavezance iz tretjih držav.

Področje DDV

Z izstopom ZK iz EU bodo za davčne zavezance iz ZK začela veljati pravila za tretje države tudi na področju DDV. To pomeni, da bodo morali zavezanci iz ZK v Sloveniji obvezno imenovati davčnega zastopnika, ki bo v njihovem imenu izpolnjeval obveznosti in uveljavljal pravice iz naslova DDV (skladno z 2. odst. 76.čl. ZDDV-1). Davčni zavezanci, ki so v Sloveniji že identificirani za namene DDV, lahko še pred izstopom ZK iz EU imenujejo svojega davčnega zastopnika v Sloveniji. Takšno davčno zastopstvo bo ostalo v veljavi tudi po dejanskem izstopu ZK iz EU.

Čezmejne dobave blaga med ZK in EU se od izstopa dalje ne bodo več obravnavale kot EU dobave in pridobitve, ampak bodo obravnavane kot uvoz in izvoz. Zanje bodo prenehala veljati pravila, ki veljajo za obdavčitev z DDV med državami članicami EU. Posledično se takšne dobave ne bodo več poročale v rekapitulacijskem poročilu, prejemi in dobave blaga med ZK in EU pa tudi ne bodo več predmet instrastat poročanja. Za določitev kraja opravljanja storitev se bodo uporabljala pravila, ki veljajo za tretje države.

Davčni zavezanci, ki so identificirani v ureditev mini VEM (MOSS) v ZK in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve končnim potrošnikom v eno od držav članic EU, z dnem izstopa ZK iz EU ne morejo ostati identificirani v ureditev mini VEM v ZK, zato se jim predlaga, da se čimprej identificirajo v ureditev mini VEM v eni od držav članic EU.

Za davčne zavezance s sedežem v Sloveniji, ki bodo želeli uveljavljati vračilo DDV iz ZK, se bodo po datumu izstopa uporabljala pravila ZK, ki veljajo za zavezance iz tretjih držav. Davčni zavezanci s sedežem v ZK, ki bodo uveljavljali vračilo DDV v Sloveniji, pa bodo morali postopati v skladu s pravili ZDDV-1, ki veljajo za vračilo DDV zavezancem s sedežem iz tretjih držav.

Področje trošarin

Od datuma izstopa ZK iz EU se trošarinsko blago, ki se bo gibalo med carinskim območjem EU in ZK ne bo več obravnavalo kot gibanje med državami članicami EU na način režima odloga plačila trošarine z uporabo računalniško podprtega sistema (EMCS) oziroma kot gibanje s plačano trošarino med državami članicami. Za gibanje trošarinskega blaga iz območja EU v ZK se bodo uporabljale izvozne carinske formalnosti. Nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov bo potekal od odpremnega trošarinskega skladišča do urada izstopa iz območja EU.

Pošiljke trošarinskega blaga, poslane iz območja ZK na območje EU se bodo obravnavale kot uvoz blaga iz tretjih držav. Zanje bo nastala obveznost plačila trošarine ob uvozu, razen, če jih bo pooblaščeni pošiljatelj poslal od kraja uvoza v režimu odloga plačila trošarine osebi, ki ima dovoljenje za prejem trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine na območju EU.

Gibanja trošarinskega blaga med Slovenijo in ZK, ki bodo v času izstopa ZK iz EU ostala nedokončana, se bodo zaključevala v skladu s smernicami Komisije za področje trošarin.

Prepovedi in omejitve

V primeru prometa blaga, za katerega veljajo prepovedi ali omejitve, bo z izstopom ZK iz EU za določeno blago pri uvozu iz ZK v EU oz. pri izvozu iz EU v ZK potrebna odobritev oziroma dovoljenje. Do sedaj v večini primerov taka odobritev ni bila potrebna, saj je nadzor nad kontrolo ustreznosti blaga praviloma del carinske kontrole v EU. Od izstopa dalje tudi ne bodo več veljala dovoljenja oziroma odobritve, ki so jih izdali organi ZK na podlagi Evropske zakonodaje.

Preferencialno poreklo blaga

Od datuma izstopa dalje se za ZK ne bodo več uporabljali sporazumi o prosti trgovini, ki jih je EU sklenila s posameznimi državami oziroma skupinami držav. Prav tako se ne bodo več uporabljali avtonomni režimi, ki jih je EU sprejela enostransko. Materiali (blago) s poreklom iz ZK, se bodo z dnem izstopa iz EU šteli kot materiali brez porekla. S temi materiali ne bo več možna kumulacija, kar pomeni, da bodo morala biti za pridobitev preferencialnega porekla izpolnjena pravila iz ustreznega seznama zadostnih obdelav ali predelav.

Tranzitni postopek

ZK bo kot ločena pogodbenica pristopilo h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku in Konvenciji o poenostavitvi formalnosti v blagovni trgovini. S tem se bo olajšalo gibanje blaga z ZK s skupnim tranzitnim postopkom za prevoze blaga med ZK in EU ter ostalimi pogodbenicami Konvencije o skupnem tranzitnem postopku. Od datuma pristopa ZK kot ločene pogodbenice se bo za izvedbo skupnega tranzitnega postopka med ZK in EU zahtevala predložitev zavarovanja, veljavnega tudi v ZK. Pri obstoječih splošnih zavarovanjih je zato predhodno potrebno dopolniti instrument zavarovanja (npr. izjavo poroka), tako da se ZK izbriše kot država članica EU in doda kot država skupnega tranzita.

Veljavnost in uporaba

Začetek uporabe pravil, ki veljajo za tretje države je odvisen od načina izstopa ZK iz EU. V primeru izstopa ZK brez dogovora, bo EU začela ZK nemudoma obravnavati kot tretjo državo. V primeru izstopa z dogovorom, bo v veljavi prehodno obdobje, v katerem bo še vedno v veljavi prost pretok blaga in storitev med ZK in EU.