Davčne novice 2018

Ali se pripravljenost všteva v delovni čas

Jožica Hribar Jožica HribarJožica Hribar

 Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: »ZDR-1«) delovni čas opredeljuje kot seštevek efektivnega delovnega časa, časa odmora med delovnim časom in časa vseh upravičenih odsotnosti z dela. Nadalje ZDR-1 efektivni delovni čas ureja kot čas, ko delavec dela, kar pomenida je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje obveznosti, ki so dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Iz same interpretacije efektivnega delovnega časa po ZDR-1 tako izhaja, da se čas, ko delavec sicer »ne dela«, temveč potuje oz. čaka na poziv, prav tako všteva v delovni čas. Tako razlago delovnega časa sicer potrjuje že odločba Višjega delovnega in socialnega sodišča iz leta 2011 (VDSS sodba Pdp 618/2011), na evropskih tleh pa je k premiku v tolmačenju delovnega časa prispevala sodba Evropskega sodišča, ki je v primeru »Tyco« (C-266/14; http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-266/14) razsodilo, da se čas mobilnih zaposlenih, t.j. zaposlenih, ki nimajo fiksnega delovnega mesta, porabljen za službeno potovanje, všteva v delovni čas. Novejša praksa Evropskega sodišča v primeru »Matzak« (C-518/15; http://curia.europa.eu/juris/liste.jsf?num=C-518/15) prav tako potrjuje, da se v delovni čas všteva ves čas, ki ga delavec prebije na domu za pripravljenost oz. dežurstva, saj je takrat na razpolago delodajalcu.

Natančne zakonske opredelitve, kaj vse se dejansko všteva v delovni čas in kaj ne, ni, saj je treba vsak primer presojati posebej, pri čemer se upošteva vrsta dela in posamezne določbe pogodbe o zaposlitvi. Je pa pri tem več kot smiselno v praksi upoštevati sodbe Evropskega sodišča, saj posredno veljajo v vseh državah članicah in se kot take uporabljajo pri presoji posameznih primerov v celotni Evropski uniji.

Delodajalcem zato svetujemo, da v izogib morebitnim neskladnostim definicijo delovnega časa natančno opredelijo v svojih internih aktih. Za dodatna vprašanja ali za pomoč pri pripravi internega akta smo vam z veseljem na voljo.