Davčne novice 2019

Avtomatično izmenjava informacij na področju obdavčenja

Dean Košar Dean KošarDean Košar

Ministrstvo za finance je pripravilo predlog novele Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2L), ki v slovenski pravni red med drugim prenaša Direktivo Sveta (EU) 2018/822 glede poročanja o čezmejnih aranžmajih. Prvo poročanje je sicer predvideno v juliju 2020, vendar retroaktivno za aranžmaje, ki se izvajajo od 25.6.2018.

Razkritje informacij zaradi zajezitve davčnih erozij

Direktiva Sveta (EU) 2018/822 (kratica: "DAC6") dopolnjuje Direktivo 2011/16/EUglede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji. Vsi tozadevni ukrepi sledijo istemu cilju: zaščititi nacionalne davčne prihodke pred agresivnimi davčnimi strukturami z glavnim namenom prelivanja dobičkov v davčno ugodnejše jurisdikcije. Ker tozadevni aranžmaji zajemajo več jurisdikcij, se razkritje zaradi večje transparentnosti zdi smotrno, zagotovo pa ne prispeva k administrativni razbremenitvi, ki je prav tako pomemben element sodobnega davčnega sistema.

Med poročevalci tako podjetja kot tudi svetovalci

Primarni poročevalec je t.i. posrednik, ki je po pravilu slovenski rezident. Posrednik je oseba, ki oblikuje, trži, organizira ali daje na voljo za uporabo čezmejni aranžma, o katerem se poroča, ali upravlja njegovo izvajanje ("promotor"). Predlog 255.o člena ZDavP-2L razširja pojem posrednika tudi na vsakogar, ki se "zaveda, ali bi bilo zanj upravičeno pričakovati, da se zaveda, da bo neposredno ali prek drugih oseb nudil pomoč oziroma svetovanje pri oblikovanju, trženju, organizaciji, dajanju na voljo za uporabo ali upravljanju izvajanja čezmejnega aranžmaja" ("service provider"). To so predvsem davčni in poslovni svetovalci, odvetniki ter računovodje. Posrednik bo razbremenjen obveznosti poročanja, če ga k temu zavezuje poklicna tajnost (se uporabi za odvetnike).

Če pri čezmejnih aranžmajih ne sodelujejo posredniki ali se le-ta sklicuje na poklicno tajnost, je poročevalec davčni zavezanec (družba, katero zadeva aranžma). 

Rok za poročanje je 30 dni od (načeloma) dneva, ko je aranžma ali na voljo ali pripravljen za izvajanje ali s prvim korakom, ki kaže na namero o izvajanju. Tržni aranžmaji se poročajo trimesečno.   

Kaj je aranžma?

Ministrstvo za finance se je odločilo za uporabo dobesednega prevoda »aranžma« (angl. »arrangement«), pri čemer je pomembno poudariti, da gre po svojo vsebini predvsem za davčne sheme (sheme davčnega načrtovanja). 

Čezmejni aranžma pomeni aranžma, ki zadeva bodisi več kot eno državo članico EU bodisi državo članico EU in tretjo državo, pri čemer je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

- vsi udeleženci v aranžmaju niso rezidenti za davčne namene v isti jurisdikciji,
- vsaj eden od udeležencev v aranžmaju je hkrati rezident za davčne namene v več kot eni jurisdikciji,
- eden ali več udeležencev v aranžmaju izvaja dejavnosti v drugi jurisdikciji prek stalne poslovne enote, ki se nahaja v navedeni jurisdikciji, in aranžma predstavlja celotno poslovanje stalne poslovne enote ali njegov del,
- eden ali več udeležencev v aranžmaju izvaja dejavnost v drugi jurisdikciji, v kateri ni rezident za davčne namene in nima stalne poslovne enote,
- tak aranžma bi lahko vplival na avtomatično izmenjavo informacij ali identifikacijo upravičenega lastništva.

Čezmejni aranžma, o katerem se poroča, pomeni vsak čezmejni aranžma, ki ima vsaj eno od naslednjih prepoznavnih značilnosti ("hallmarks"):

- splošne in posebne značilnosti, povezane s testom glavne koristi (skupina A in B; glavna oz. ena od glavnih koristi ne sme biti davčna korist),
- specifične značilnosti, povezane s čezmejnimi transakcijami (skupina C; npr. dvojni odbitek ali dvojna neobdavčitev),
- specifične značilnosti glede avtomatične izmenjave podatkov in dejanskim lastništvom (skupina D) in
- specifične značilnosti, povezane s transfernimi cenami (skupina E; npr. prestrukturiranja, ki rezultirajo v več kot 50 % zmanjšanje EBIT).

Kaj se poroča?

Poročevalci poročajo zgolj podatke, ki jih imajo v posesti, četudi nepopolne. Poročajo se predvsem naslednje informacije: o identifikaciji posrednikov in zadevnih davčnih zavezancev, podrobnosti o prepoznavnih značilnosti, povzetek vsebine čezmejnega aranžmaja, datum in vrednost aranžmaja, podrobnosti o določbah nacionalnega prava, identifikacijo morebitnih drugih zadevnih oseb in jurisdikcij.

Če se davčni organ ne odzove na čezmejni aranžma, o katerem se poroča, to ne pomeni priznanja skladnosti aranžmaja z davčno zakonodajo in zato ne vpliva na izvajanje zakonsko določenih nalog davčnega organa. Predlog novele ZdavP-2L tako določa, da poročanje o čezmejnem aranžmaju, v zvezi s katerim davčni organ ni ukrepal oziroma se nanj ni odzval, ne pomeni, da je poročani aranžma skladen z davčno zakonodajo.

Začetek uporabe

Slovenija mora omenjeno direktivo implementirati do konca 2019, s pričetkom uporabe 1. julija 2020.

Predlog novele določa prehodno obdobje za aranžmaje, ki so se začeli izvajati od dne uveljavitve Direktive 2018/822/EU, do začetka njene uporabe (torej od 25. 6. 2018 do 1. 7. 2020). Te informacije morajo poročevalci sporočiti v dveh mesecih po začetku uporabe, torej do 31. 8. 2020, pristojni organi pa si jih izmenjajo v nadaljnjih dveh mesecih, torej do 31. 10. 2020.

Oglejte si še druge članke s področja davčnih novic.